"Priklenjena" na telefon

 

Pred začetkom odločitve za opravljanje izziva sem bila ena izmed tistih oseb, ki pogledujejo na telefon vsakič, ko je za to priložnost, vsako jutro, ko vstanem, med zajtrkom, vsak odmor, med predavanji, ob dolgčasu, ko se želim spočiti, pred spanjem in celo med spanjem, ko ne morem zaspati. Več kot sem uporabljala telefon in bila na socialnih omrežjih, bolj utesnjeno in pod stresom sem se počutila in obratno. Vrtela sem se v začaranem krogu, iz katerega nisem znala priti ven in to je močno vplivalo na poslabšanje mojega počutja. Vedela sem, da bom lahko na spremembo vedenja vplivala le s pomočjo močne zunanje motivacije, zato sem obvezni izziv pri predmetu izkoristila kot priložnost za zmanjšanje uporabe Instagrama, saj je bila ta aplikacija glavni vzrok za moje počutje. Zato je moj blog namenjen vsem, ki menijo, da zapravijo preveč prostega časa na socialnih omrežjih in ne vedo, kako to spremeniti.

Slika 1: končni cilji izziva

Glavni cilji (glej sliko 1) niso bili osredotočeni le na zmanjšanje in ukinjanje slabe navade, vendar tudi na privzemanje nove navade, ki bi na koncu nadomestila slabo in pozitivno vplivala na osebno rast. Iz osebnih izkušenj sem se namreč naučila, da z negativnim motivom, kot je v tem primeru izogibanje Instagrama, težko najdem notranjo motivacijo, ki bi me spodbujala k doseganju cilja, zato sem se v tem izzivu odločila, da si bom ustvarila nov, pozitiven motiv, ki bo mojo pozornost odvrnil od misli, da se nečemu odpovedujem in se bo raje osredotočal na osebno rast. Odločila sem se, da bom začela več brati knjige iz zbirke Harry Potter, ki sem si jih vedno želela prebrati, vendar za njih »nisem imela časa.«

S tem sem nezavedno ustvarila nov motivacijski konflikt, ki temelji na izbiri med dvema možnostma, ki sta nam enako privlačni (tako Instagram kot branje Harryja Potterja sta me zelo zanimala) in to je kasneje imelo pozitivne učinke, da sem za krajšanje časa namesto telefona pogosteje izbrala knjigo.

                                                 Slika 2: prvotni načrt za opravljanje izziva

Končnemu cilju sem se želela približati postopoma, kar pomeni, da sem naredila natančen plan (glej sliko 2), kako bom iz meseca v mesec postopoma zmanjševala količino uporabe Instagrama.

Nisem se želela takoj popolnoma odpovedati uporabi aplikacije, saj menim, da je velike spremembe (kot je zmanjšanje uporabe Instagrama iz 3h 30 min na 0 min), za katere se nenadno odločimo, težko dolgoročno vzdrževati in bi to povzročilo le, da bi izziv večkrat »goljufala« in si ponovno naložila aplikacijo. Zato sem se odločila, da bom z majhnimi spremembami, za katere sem menila, da nimajo velikega vpliva in mi niso predstavljali večjih naporov (kot je omejitev uporabe aplikacije od 22. ure do 8. ure zjutraj le na izbrane dneve), dolgoročno spremenila svoje vedenje in navade.

Slika 3: Uporaba IG: 25. – 31. oktober

Tako sem izziv začela opravljati po zadanem načrtu, vendar se je že po prvem tednu izkazalo, da sem si postavila prelahek cilj. Zato sem se odločila, da se bom večernih omejitev uporabe Instagrama držala vse dni v tednu, kar je vplivalo na drastično zmanjšanje uporabe na povprečno 1h 30 minut dnevno (glej sliko 3).

Čeprav mi je večino dni uspelo upoštevati večerne omejitve, sem želela zmanjšati tudi dnevno uporabo, zato sem najprej ukinila le prejemanje obvestil na aplikaciji, kasneje pa sem postavila tudi omejitev dovoljene dnevne uporabe aplikacije 2h dnevno. S tem sem želela odstraniti moteči vidni dražljaj (obvestila) in s selektivno izpostavljenostjo posledično vplivati na zmanjšanje pozornosti, ki sem jo namenila telefonu. 

                                                     Slika 4: Uporaba IG: 1. - 7. november 

                                                   Slika 5: Uporaba IG: 8. - 14. november                                    

Sprva (glej sliko 4) je imelo to pozitivni učinek, namreč zaradi zmanjšanja količine obvestil sem se počutila bolj svobodno in redkeje sem pogledovala na telefon, kasneje (glej sliko 5) pa je zmanjšanje dražljajev imelo ravno nasprotni učinek. Ker nisem več prejemala količine dražljajev, ki sem jih bila dnevno navajena, sem jih začela zavestno iskati in odpirati socialna omrežja z namenom, da bi prejela novo obvestilo. Namreč premajhna količina dražljajev, ki jih ne pričakujemo, nas lahko zmede in povzroči neugodje, kar pa vpliva na spremembo našega vedenja.

Slika 6: Povprečna dnevna uporaba telefona: 14. - 20. december

                                         Slika 7: Uporaba socialnih omrežij: 14. - 20. december

Slika 8: Uporaba YT: 14. - 20. december

Ravno to je pri opravljanju izziva imelo velik vpliv tudi v kasnejših tednih opazovanja. Uspelo mi je zmanjšati uporabo Instagrama (in sem si ga tudi izbrisala), vendar sem posledično povečala uporabo FB Messengerja, Whatsappa in Youtuba (glej sliko 6, 7 in 8), namesto Instagrama pa sem začela uporabljati aplikacijo Threads, ki je namenjena izključno le pogovorom in spremljanju dnevnih posnetkov.

Slika 9: Povprečna dnevna uporaba 21. - 27. december

                                    Slika 10: Povprečna dnevna poraba: 18. december - 3. januar

Prišla sem do ugotovitve, da je življenje popolnoma brez socialnih omrežij v času epidemije (ko smo vsi doma in je edini način za socializacijo, opravljanje dela, spremljanje dogajanja po svetu preko družbenih omrežij) težko uresničljivo, lahko pa spodbujam zavedanje o uporabi in nadzorujem, da uporabljam telefon le v koristne namene (poslušanje glasbe ob telovadbi in pogovori s prijatelji). Zato sem si v zadnjem opazovanem tednu nastavila dnevno omejitev 2h za vse aplikacije, kar je vplivalo na zmanjšanje uporabe telefona iz 6h dnevno na največ 4h dnevno (glej sliki 9 in 10).

Slika 11: končni doseg ciljev

Čeprav je »obveznega« dela izziva konec, bom z opazovanjem in z vzdrževanjem manjše uporabe nadaljevala, saj je imelo veliko pozitivnih učinkov na spremembo mojega vedenja. Poleg tega, da sem zmanjšala celotno dnevno uporabo socialnih omrežij (glej sliko 11) in se večinoma držim večernih omejitev, sem uspela doseči tudi želeni končni cilj (več časa za družino in branje knjig),  kar pa je imelo velik vpliv na izboljšanje mojega počutja.