Ujeto med strani

Spremljajte svoje potrošniške navade, na podlagi opažanj opredelite, kaj in zakaj bi v okviru potrošniških vedenj želeli spremeniti ter si nato zastavite izziv prevzemanja vedenja. Nekako tako se je glasilo nam vsem znano navodilo na začetku semestra, ki pa je sicer moji dokaj organizirani in disciplinirani, a umetniški duši povzročilo nekaj težav. Verjamem, da nisem edina, zato je ta zapis namenjen vsem, ki ste se prepoznali v prejšnji povedi.

Kje začeti in najti motivacijo?

Najprej se je postavilo vprašanje, katero vedenje prevzeti, da bom na zastavljeni poti vztrajala, nato pa še vprašanje, ali mi bo res uspelo popisovati vsakodnevne dejavnosti naslednjih deset tednov, če se včasih ne spomnim niti, kaj sem počela pred eno uro. Največji izziv je tako predstavljala pozornost, količina umskega napora in energije, ki sem jo bila pripravljena vložiti, saj te vrednote, ne glede na moje preteklo šolanje, na nekaterih področjih precej primanjkuje. Tako sem se odločila, da si kot cilj izziva postavim izboljšanje bralnih navad, ki so v srednješolskem času postale precej zapostavljene, predvsem zaradi urnika, ki razen kakšno uro med vikendi ni dopuščal veliko prostega časa. V različnih časovnih obdobjih v desetih tednih sem si zastavila število strani oziroma člankov, ki jih želim v tem času prebrati, z vsakim dnem proti koncu izziva je bilo časovno obdobje krajše, količina prebranega pa večja.

Motivacija za doseganje celotnega cilja in privzetje vedenja je izvirala tako od zunaj kot od znotraj. Slednja, torej notranja motivacija, je bila sama sebi dokazati, da premorem toliko vztrajnosti, da prevzamem vedenje in lahko zapisujem svoje aktivnosti. Zunanjo motivacijo pa je predstavljala Sparova komunikacijska kampanja v okviru katere so s pomočjo referenta preko produkta (mleka) želeli vplivati na bralne navade otrok in jim znova povrniti ljubezen do branja. Z Mlečnimi knjigami, kot so poimenovali kampanjo, sem se seznanila približno dva meseca pred začetkom izziva in so najverjetneje glavni razlog, zakaj sem se zanj odločila.

Pri zastavljenem izzivu gre za psihološko potrebo, saj ne gre za fiziološko temveč psihološko neravnovesje, ki spodbuja k zadovoljevanju te potrebe. Prisotna je tudi ekspresivna potreba po ohranjanju in izražanju identitete, ki je nekoč že obstajala, a se je zaradi okoliščin nekoliko izgubila. Tukaj lahko navedem tudi svojo predstavo idealnega jaza, ki se od trenutnega oziroma dejanskega jaza razlikuje po tem, da ne bi bila samo študentka, ki poleg študijskih obveznosti še dela, ampak tudi oseba, katere branje je del vsakodnevne rutine ter ji zvečer postane nekaj običajnega, da v roke vzame knjigo in prebere poglavje ali dve.

Učenje, vplivi in knjiga pred vrati

Pri ponotranjanju vedenja gre za kombinacijo tako vedenjskih teorij kot teorij kognitivnega učenja. Na eni strani je bilo moje učenje, prevzemanje vedenja, rezultat odzivov na zunanje dražljaje. Torej nekakšno instrumentalno pogojevanje s pozitivnim ojačanjem, saj sem bila ob opravljeni nalogi, zadovoljna s svojim delom in si pripisala kljukico pri opravljenih študijskih obveznostih, kar je zame predstavljalo nagrado. Še en način instrumentalnega pogojevanja in dodatno motivacijo mi je predstavljala ena izmed knjig, ki mi jo je v branje posodila prijateljica. Če je ne bi prebrala do dogovorjenega roka, bi se namreč lahko zgodilo, da mi knjige naslednjič, ko bi jo želela brati, zaradi predhodnega dogodka ne bi želela posoditi, čemur pa sem se želela izogniti. Na drugi strani pa je šlo za modelno učenje, kjer skozi opazovanje modela, v mojem primeru predstavnikov referenčnih skupin - družinskih članov, prijateljev in kolegov, prevzemam določeno vedenje, navade, stališča in vrednote. 

Omenjene referenčne skupine imajo tudi različne vplive na posameznika. Družina ima name tako negativen kot pozitiven vpliv. Sicer težko rečem, da starša negativno vplivata na privzemanje novega vedenja, torej brati več in brati kvalitetno, vendar k njemu tudi ne pripomoreta. Redko kdaj se namreč zgodi, da bi, razen kakšnega članka v občinskem glasilu ali članka v enem izmed spletnih medijev, prebral še kakšno knjigo. Na drugi strani pa name pozitivno vplivata sestra in njen partner, ki mi občasno podata kakšno informacijo o določeni knjigi (informacijski vpliv), prav tako pa me redno spodbujata, da si lahko katero izmed knjig izposodim od njiju. Na tej točki pridem do druge referenčne skupine, prijateljev, ki spodbujajo opravljanje mojega izziva z nenehnim informacijskim, normativnim in vrednotno-ekspresivnim vplivom. Večkrat namreč dobim predloge knjig, ki mi jih priporočijo v branje, s tem ko sami izvajajo to aktivnost, me še dodatno spodbujajo k opravljanju izziv, saj želim biti kot oni, tako na ravni stališč in vrednot kot norm in standardov. Seveda ne smem pozabiti tudi na svoje kolege, ki me, nezavedno, preko pogovorov pri predavanjih in med delom v skupinah, spodbujajo k branju, včasih obsežne, študijske literature. S tem namreč želimo vsi skupaj doseči in vzpostaviti standard znanja, ki ga na nekem področju potrebujemo. 

Preko izziva sem želela spremeniti in poglobiti svoja stališča, kompleksna in razmeroma trajna mentalna stanja. Moje razmišljanje o njegovih treh komponentah je bilo izjemno ozko, spoznala pa sem tudi, zakaj je moje stališče in odnos do branja takšno kot je. Poglobljeno razmišljanje in ukvarjanje z izzivom me je pripeljalo do spoznanja, da so čustva moja največja ovira pri zasledovanju zadanega cilja, saj mi branje obvezne študijske literature predstavlja breme. V kombinaciji s pomankanjem časa se je zdel to idealen trenutek, da navado opustim. V pomoč mi ni niti stališče, da me ta vrsta literature omejuje in ne omogoča izraziti kreativnosti, saj se ob njenem prebiranju naučimo ustaljenih modelov v skladu s katerimi deluje naša družba. Skozi zunanje vplive in spodbude sem razširila tudi vedenjsko komponent. Odkrila sem nove/stare načine, ki me bodo pripravili do tega, da bom na zadani poti vztrajala in izboljšala svoje mnenje o branju.

Sklep: za spremembo se moraš odločiti sam

V desetih tednih sem se naučila še nečesa pomembnega za moje razumevanje vedenja porabnikov in upravljanje tako samega sebe kot organizacij. Quinn je v svoji knjigi ˝Building a bridge as you walk on it˝ zapisal, da do korenitih sprememb v organizaciji ne bo prišlo, dokler eden izmed njenih členov ne bo sam doživel te spremembe in se zanjo tudi odločil. Tako tudi do izpolnjevanja moje potrebe po izboljšanju bralnih navad ter posledične samoaktualizacije, kljub izzivu v okviru predmeta ne bi prišlo, če se zanjo ne bi odločila sama.

Literatura

Golob Podnar, U. (2020). Prosojnice iz predavanj pri predmetu Vedenje porabnikov.
Jansson-Boyd, C. (2010). Consumer Psychology. Maidenhead: McGraw-Hill Education. Dostopno prek https://ebookcentral.proquest.com/lib/fdv-odkjg/detail.action?docID=771418
Quinn, E. R. (2004). Building the Bridge As You Walk On It: A Guide for Leading Change. San Francisco: John Wiley & Sons.
Solomon, M. R., Bamassy, G., Askegaard, S. in Hogg, M. K. (2016). Consumer Behaviour : A European Perspective. Harlow: Pearson Education Limited Dostopno prek https://ebookcentral.proquest.com/lib/fdv-odkjg/detail.action?docID=5186228
Verk, N. (2020). Prosojnice iz vaj pri predmetu Vedenje porabnikov.