Jutra na off

Izziv sem si zadala po načelu ”po jutru se dan pozna”, s ciljem da v 10ih tednih spremenim svojo jutranjo rutino in izboljšam kakovost svojega vsakdana. Želela sem si prvih 60 minut v dnevu popolnoma zase, brez zunanjega sveta – brez telefona. Ker se je v času prve karantene moja dnevna uporaba telefona bližala številkam ur spanja, sem vedela da je čas za spremembo. Moj izziv, ki sem ga ljubkovalno poimenovala ”jutra na off” je zajemal prvih 60 minut po bujenju. Te sem v preteklih 10 tednih bolj ali manj uspešno preživljala brez uporabe telefona, to pa sem nadomestila s štirimi aktivnostmi – pripravo zajtrka, meditacijo, telovadbo in pisanjem ”jutranjih strani“. 

 

Zakaj prav te štiri aktivnosti?

- S pripravo (zdravega) zajtrka poskrbim za potrebno energijo za uspešen začetek dneva in se izognem kasnejšemu iskanju nezdravih nadomestkov ker bi mi za pripravo zmanjkalo časa.

- Jutranja meditacija poskrbi za pomiritev misli še preden v svoj balonček preko telefona spustim zunanji svet in s tem večinoma negativne informacije.

- Iz preteklih izkušenj vem, da je zame osebno najučinkoviteje če se telovadbe lotim zjutraj, kasneje v dnevu se mi je namreč prevečkrat zgodilo da sem nanjo preprosto pozabila. 

- Uvajanje ”jutranjih strani“ je zame sicer povsem novo, ob branju zapisov o prednosti te navade pa sem jo želela dodati k izzivu in tako poskrbeti za čisto vest preden začnem svoj dan. 

 

Šele z začetkom izziva sem se začela zavedati grde navade, da ob izklopu budilke telefon obdržim v roki in naslednjih nekaj (preveč) minut brezglavo skačem med aplikacijami. Zaradi te navade sem že v času prve karantene dan, še preden sem zares vstala, začela z negativno energijo in obupom ob prebiranju novic. Po razmisleku kako se lahko te navade čimprej odvadim, sem prišla do zaključka da bo to najlažje če telefon enostavno prestavim izven dosega rok. Uvedla pravilo da moram telefon pred spanjem pustiti na pisalni mizi, tako moram zjutraj preden lahko izklopim budilko prehoditi nekaj korakov čez sobo. To se je izkazalo za zelo dobro tehniko, ki je pripomogla k resnemu začetku izziva.   

 

Čeprav je motivacija za izziv sprva bila pretežno zunanja (študijske obveznosti so le študijske obveznosti), sem to po začetku izziva hitro ponotranjila. Opazila sem dvig počutja, kadar sem zadane jutranje cilje v celoti opravila. Imela sem več energije, bila bolj motivirana za delo in študij ter predvsem se zbujala boljše volje. 

 

Namen izziva je spreminjanje posameznikovega vedenja, kar je težko brez zavedanja pozitivnega doprinosa le-tega. Ker se dobro zavedam prednosti, ki jih umirjena jutra brez telefona zame prinašajo, so pozitivne kognitivne komponente stališča do izziva pretehtale nad negativnimi čustvenimi (nisem namreč ravno jutranji človek). 

 

Izziv pa ne bi bil izziv če bi ga opravljali z lahkoto. Čeprav sem nad svojo novo jutranjo rutino več kot navdušena, je včasih slednje vsem štirim korakom težko ali celo nemogoče. Velik del tega so zunanji dejavniki. Jutra sicer v večini preživljam sama in ne-uporaba telefona ni ravno težava, a včasih vseeno pride do izjem. Težje kot to pa je bilo predvsem obdržati vse komponente izziva v času med prazniki, saj sem po pretežno dveh mesecih ostajanja v Ljubljani prišla domov. Tako je bil čas preživet z družino pomembnejši.

 

Pozitivne posledice takšne jutranje rutine, ki sem jih zaznala po opravjenih 10ih tednih izziva me motivirajo da z njo vztrajam tudi po zaključku izziva. Tako ohranjam jutra na off, saj vztrajam pri načelu ”po jutru se dan pozna”.