TO READ OR NOT TO READ

 

˝That´s the thing about books. They let you travel without moving your feet.˝ (Jhumpa Lahiri)

Branje je potovanje, ki te popelje skozi čas in kraj. Omogoča ti nove izkušnje in ti da možnost, da vidiš svet skozi druge oči.

Ko sem bila mlajša, je bilo branje moja strast. Z odraščanjem pa se je ta strast zgubila, zvodenela. Branje je postala zgolj obveznost. 10-tedenski poljubno izbran izziv v okviru predmeta vedenje porabnikov je bil zato odlična priložnost, da spet prebudim svojo strast do branja.

Postavila sem si izziv prebrati 3 knjige v 10 tednih in 3-4 članke tedensko. To se ne sliši veliko (in tudi ni), a že pred začetkom izvajanja izziva sem vedela, da bom imela težave z usklajevanjem obveznosti na fakulteti ter z izzivom. Kljub začetni zaskrbljenosti me je dani izziv motiviral in odločena sem bila, da izziv opravim. Motivacija kot notranji vpliv pa ni izhajala le iz študijskih obveznosti, temveč tudi iz potrebe samoaktualizacije, ki jo Maslow uvrsti na vrh svoje piramide potreb. Branje pa izpolnjuje tudi moje hedonistične potrebe, saj mi omogoča številne izkustvene koristi.

 

V okviru vedenjske komponente sem zaznala največje spremembe. Povečal se je čas, ki sem ga namenila branju in obratno zmanjšala moja vsakodnevna poraba časa na družbenih omrežjih in gledanje filmov ter serij. Da sem bila uspešna pri opravljanju izziva sem morala spremeniti, kar nekaj svojih vsakodnevnih navad. Knjige sem si postavila ob posteljo, da sem bila na izziv tudi večkrat opomnjena. Zvečer sem telefon odmaknila iz vidnega polja in svoj čas namesto brskanja po spletu raje namenila branju. Poleg tega sem se prijavila na prejemanje novih vsebin po elektronski pošti in sicer časopisa The Guardian. Ravno ta prostovoljna izpostavljenost je močno pripomogla k moji uspešnosti pri opravljanju izziva.

 Do 3. tedna izvajanja izziva je bila moja motivacija visoka. Moje vedenje se je spremenilo v pozitivnem smislu, a sčasoma so name začeli vplivati številni negativni zunanji vplivi, med katerimi so predvsem trenutne družbene okoliščine, ki so večino, če ne vseh sfer življenja preselile na splet. Zaradi vseh študijskih in obštudijskih dejavnosti, ki sem jih opravljala na računalniku, sem začela čutiti odpor do elektronskih naprav, pogosto me je bolela glava in občutila sem veliko prenatrpanost z informacijami. Zaradi tega sem se poslužila branja člankov v fizičnih revijah. Ta sprememba vedenjske komponente se je na koncu izkazala za zelo pozitivno, saj sem posledično prebrala veliko več člankov, ker so bili vsi zbrani na enem mestu, tematika le-teh pa je bila podobna. Sporočila znamk v sklopu marketinških aktivnosti so name vplivala pozitivno, saj nov tedenski izid revije objavijo na svojem Instagram profilu, kar me je opominjalo na izziv, ki ga moram opraviti.

Z izpolnjevanjem kvote 3-4 člankov tedensko nisem imela težav, pogosto sem jo celo presegla. Težave pa so se pojavile pri branju knjig. Začela sem z branjem knjige Mazohistka. V sklopu referenčnih skupin je name informacijsko vplival prijatelj, saj je omenil, da je knjigo ravno prebral in mi jo lahko posodi.

Potek izziva je gladko tekel, nato pa sem eno knjigo morala vrniti, druga me ni prepričala zato sem z branjem prenehala. Branje knjig sem za nekaj časa opustila in se osredotočila le na branje člankov. Kljub želji po uspešnem poteku izziva, nisem imela dovolj motivacije, da bi izziv opravila po zadanih načrtih. V zadnjih tednih, ko se je rok oddaje končne naloge začel približevati pa sem občutila tako notranjo kot zunanjo motivacijo. Izziv je le del študijskih obveznosti, sama pa sem želela vsaj spet poskusiti in opraviti izziv kot se le da. To mi je tudi uspelo, saj sem prebrala 2 knjigi!

 Na poti do cilja, ki sem si ga zastavila so me doletele številne ovire, tako od različnih zunanjih vplivov, do pomanjkanja notranje motivacije. Izziv sem vseeno skoraj opravila, upam pa, da bo moje nove vedenje postala navada in bom z branjem nadaljevala še naprej!