10 tedensko zmanjšanje uporabe telefona in varčevanje

Prekomerna uporaba telefona je pri mladostnikih zelo velik problem in seveda tudi sam nisem izjema. Lahko se pohvalim, da sem že pred začetkom izziva telefon uporabljal občutno manj kot večina mojih prijateljev (vedenjska komponenta po ABC modelu), a vseeno nisem bil zadovoljen, saj sem se zavedal, da še vedno preveč časa preživim na njem (kognitivna komponenta stališča po ABC modelu). Zadal sem si izziv, da naslednjih 10 tednov preživim vsak dan prvih 30 minut po vstajanju povsem brez telefona in zvečer po 20. uri brez socialnih omrežij. Ker pa sem v letih, ko je avto praktično nujen pripomoček v vsakdanjem življenju, sem se odločil, da začnem tudi z varčevanjem denarja. Sem ljubitelj športnih avtomobilov, zato bi si seveda rad kupil športni avto (čustvena komponenta po ABC modelu), se pa zavedam, da bo za takšen avto potrebno varčevati kar dolgo. Drug del izziva je torej varčevanje z denarjem. Prav tako sem varčeval 10 tednov, začel pa sem tako, da sem lahko zapravljal le napitnine, ki sem jih dobil v službi, plačo pa sem privarčeval v celoti.

Z izzivom sem začel brez postopnega uvajanja in sem se svojih ciljev držal že od začetka. Seveda začetki niso bili najbolj uspešni. Velikokrat sem povsem iz navade odprl katero od socialnih omrežij in začel brskati po njem. To mi je povzročalo največ težav in s tem je bilo tudi največ dela. Postopoma sem se tega odvajal in zdaj tudi s tem nimam več problemov. Med izvajanjem izziva sem opazil, da je bil Instagram aplikacija, ki je bila najbolj problematična za moj izziv, saj sem na njej preživel največ časa. Ko sem se tega zavedal sem se temu tudi lažje izognil in bil na to bolj pozoren. Prvih 30 minut po vstajanju sem že od začetka opravljal skoraj brez problema. Kar se tiče varčevanja sem začel povsem brez težav, te pa so se pojavile, ko je imela sestra rojstni dan, kar je del družbe in kulture, z njim pa je povezan menjalni ritual (obdarovanje). Zato sem zapravil nekaj denarja, kmalu pa sem se spomnil da se bližajo še božični prazniki, kjer se z družino obdarujemo, kar je spet menjalni ritual povezan z družbo in kulturo. Zaradi tega sem moral prilagoditi svoj izziv tako, da sem poleg napitnine lahko zapravil še 10% plače. S prilagoditvijo sem izziv nato opravil brez problema, je pa bilo na koncu zelo tesno, saj mi je po vseh božičnih nakupih ostalo le še 1,7€.

Motivacija za vztrajanje pri izzivu je bila predvsem notranja, saj sem že od začetka želel zmanjšati uporabo telefona in varčevati. Edini skupen zunanji dejavnik za oba dela izziva je šola, zaradi katere sem se izziva sploh lotil, vendar pa ima tudi ta zelo majhen vpliv. Med negativnimi zunanjimi vplivi bi izpostavil družbene vloge in status, ki negativno vplivajo na privzemanje tega vedenja. Večkrat se je že zgodilo, da sem povsem iz navade odprl Instagram in se hitro spomnil, da ga ne smem uporabljati in sem ga zaprl. V tem času pa sem seveda opazil nova sporočila prijateljev, na katera bi moral odgovoriti. V večini primerov sem se tega vzdržal, dvakrat pa sem tudi prekršil pravila svojega izziva in odgovoril. Sem spada mogoče tudi vpliv referenčnih skupin (normativni vpliv), zaradi katerega sem se v nekaj primerih odločil odgovoriti prijateljem.

 Kar se tiče varčevanja z denarjem je bilo zunanjih vplivov več. Prvi je bil obdarovanje, ki sem ga izpostavil že prej, drug negativen zunanji vpliv pa so marketinške aktivnosti. Med izzivom sem moral plačati letno naročnino za Apple music, poleg tega pa pogosto spremljam izdaje novih čevljev in če bi mi bili kakšni zelo všeč vem, da bi prekršil pravila svojega izziva. Na srečo se mi to med opravljanjem izziva ni zgodilo. Med marketinške aktivnosti spadajo še nakupi hrane (McDonalds) in pijače (kava), ki sem jih opravil tekom izziva. Seveda to negativno vpliva na potek mojega izziva, vendar pa ni kritično, saj sem za oboje skupaj zapravil bolj malo denarja.

Ker so moja stališča do varčevanja in zmanjšanja uporabe telefona pozitivna oziroma že skoraj internalizirana so zelo močna in možnosti za spremembe so majhne. Takšna stališča postanejo že skoraj del vrednotnega sistema. Stališča posameznika do določenega vedenja oziroma objekta je potrebno poznati, če želimo spreminjati njegovo vedenje, saj so stališča lahko vzrok oziroma podlaga za določeno vedenje. V mojem primeru se to kaže tako, da sem v bistvu zaradi mojih pozitivnih stališč do vedenj, ki ju spodbuja moj izziv, sploh zmožen slediti svojemu izzivu. Kljub temu, da bi včasih zvečer šel na telefon ne grem, ker se zavedam slabosti tega početja (če si pred spanjem na telefonu imaš lahko težave pri tem, da zaspiš) in tudi pozitivnih posledic tega početja (večja produktivnost in manj odlašanja). Torej je moj izziv poleg stališč vezan tudi na instrumentalno pogojevanje, saj se izogibam kazni, ki je problem s spanjem, in ohranjam vedenje zaradi nagrade, ki je večja produktivnost. Torej tu govorimo tudi o negativnem in pozitivnem ojačanju.

Moj screen time v zadnjem tednu izziva, za prvi teden izziva žal nimam slike, mislim pa da je bilo približno 5h 45min, če se prav spomnim. 

Izziv mi je predstavljal zanimivo izkušnjo in odločil sem se, da bom nadaljeval z obema vedenjima, ki ju spodbuja. To bom sicer počel z manj strogimi pravili. Kar se tiče telefona bom bolj pozoren na svoj screen time (manj kot 3 ure dnevno) in se ne bom omejeval na uporabo telefona ob določenih urah. Z varčevanjem bom nadaljeval s praktično istim sistemom kot sem do zdaj, torej lahko bom zapravljal napitnine in 10% plače. Vesel sem, da sem se lotil izziva in ponosen sem na svoj napredek, ki sem ga dosegel zaradi izziva.

VIRI

Golob, U. (2020). Prosojnice s predavanj.

Verk, N. (2020). Prosojnice z vaj.