Nazaj na začetek 2000-ih?

  

Za vse, ki se spomnijo zgodnjih 2000-ih :)

Izbira izziva zame ni predstavljala veliki napor. Glede na to, da sem imela to idejo, še preden smo dobili nalogo, da izberemo izziv, je bila ta priložnost le dodatna spodbuda, da sem izbrala prav to. Moja prvotna ideja je bila, da se vrnem k branju tiskanih oblik knjig, revij, zapiskov itd. namesto da bi uporabljala tehnološke naprave, s katerimi smo vsak dan obkroženi in smo jih prisiljeni uporabljati v trenutnih razmerah. Tako sem se odločila, da bo izziv sestavljen iz dveh delov in poskusiti enega nadomestiti z drugim. Če upoštevamo, da nikoli nisem bila ljubiteljica tehnologije in da je zame tak način študija zelo težaven, je bil ta izziv priložnost, da se v čim večji meri vrnem k svojim prvotnim navadam. Zastavila sem si jasno določen cilj, vendar ga nisem slepo sledila, ker mi je bilo bolj pomembno, da se skozi ta izziv naučim, kako doseči svoje ciljno vedenje ter hkrati spoznati svoje sposobnosti in moč volje pri izvajanju izziva. Na začetku je cilj bil posvetiti vsaj 40 minut dnevno izvajanju izziva, ampak se je časovna omejitev tekom izziva povečevala, na koncu pa sem ugotovila, da čas sploh ni bil pomemben, pomembno pa je bilo doseči glavni cilj. Znano je, da se motivirano vedenje zgodi, ko posameznik zazna zunanji cilj (spodbudo) kot notranji in izkusi potrebo ali zagon, ki ga spodbudi, da doseže ta cilj. Moja motivacija je izhajala iz potrebe po samoaktualizaciji in potrebe po varnosti. Končni cilj je bilo pridobivanje novih izkušenj tekom izziva in usvajanje določenega vedenja, ki vodi do osebne rasti. Glede na to, da je cilj bil razdeljen na dva dela, drugi del izziva oz. izogibanje tehnologiji v čim večji meri je motiviran s potrebo po varnosti (zdravju). V izbranem izzivu opažam tudi motivacijski konflikt oz. približevanje želenem vedenju po eni strani in izogibanje drugem škodljivem vedenju po drugi strani. Med izzivom sem opazila različne vzpone in padce, ki so sestavni del vsake spremembe, ki jo naredimo v svojem življenju. V mojem izzivu se je izogibanje izkazalo kot težji del naloge, saj se je težje vrniti v preteklost in narediti korak nazaj kot naprej. Lahko bi rekla, da je bil moj izziv na nek način potovanje skozi čas in oživljanje nekih starih spominov. 

Nadalje je motivacija vodila do zaznavanja, ki se je v mojem primeru pojavilo skozi vpliv vonja po knjigah in barve označevalcev med učenjem, kar je vzbudilo določene asociacije in občutke ter pozitivno vplivalo na potek izziva. Izpostavila bi pomembnost notalgije pri poteku mojega izziva. Namreč, določene stvari so vzpodbudile nostalgijo, ki me je še dodatno motivirala za doseganje cilja. Branje revij, barvanje pobarvanki za odrasle, izpolnjevanje dnevnika, izdelava fotoalbuma in še nekatere druge dejavnosti so me spominjale na otroštvo in bila sem zelo vesela, da sem uspela vse te stvari vrniti "v modo" in predvsem v svoje navade. Predhodne izkušnje so vplivale na to, da mi je danes bolj všeč brati tiskano revijo ali gledati fotografije v fotoalbumu namesto na telefonu. Čeprav moja prvotna ideja ni vključevala veliko dejavnosti, med izzivom pa sem se spomnila še marsičesa, kar sem želela spremeniti in na ta način nekoliko izpopolnila svoj izziv. 

Spremljanje uspeha in neuspeha mi je pomagalo, da se naučim vztrajati v svoji nameri in doseči želeni cilj. Kot pravi Aaker, "videti spremembe, ki ste jih naredili v preteklosti, spodbuja pozitivno vedenje, ki napreduje." Ni pomembno, kako hitro se zgodijo spremembe, pomembno je, da jih lahko opazimo. Moja stališča so zelo pozitivno vplivala na potek izziva. Pravzaprav sem izbrala izziv, ki je popolnoma v skladu z mojimi stališči ter jih podpira in spodbuja. Lahko rečem, da so notranji vplivi pri poteku izziva delovali močno in so bili zelo pomembni za končni rezultat. Kar se tiče zunanjih vplivov, najbolj so vplivali ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19, hkrati pa je ravno tisti virus vplival name, da sem se odločila za ta izziv. Skrebelo me je, da bomo pozabili pisati, komunicirati in se ukvarjati s stvarmi, ki smo jih včasih uspešno počeli brez pomoči tehnologije. Po zaključku izziva lahko rečem, da sem zelo zadovoljna s tem, kar sem se naučila in dosegla. Naučila sem se, da je vsako vedenje mogoče spremeniti le, če si tega resnično želimo. Ta izziv me je naučil marsičesa, kar je mogoče uporabiti tako v poslovnem svetu kot v vsakdanjem življenju. „Namesto da bi se osredotočili le na doseženi cilj, bi morali razmisliti o korakih, ki so bili sprejeti za njegov dosežek - in celoten napor metaforično dojeti kot potovanje, ne kot dosežen cilj.“ Naučila sem se, da smo ljudje sposobni iz sebe izvleči najboljše in da je podpora družine in prijateljev zelo pomembna, ko se odločimo za katerokoli spremembo. Doseženo želeno vedenje samo treba ohraniti in je uspeh zagotovljen.

Viri:

Foxall, Gordon R. 2015 „Consumer behaviour : a practical guide“

https://www.gsb.stanford.edu/insights/redefining-success-adopt-journey-mindset-move-forward