KORAKI K BOLJŠEM POČUTJU

»Science shows that placing one foot in front of the other leads to some seriously impressive mental and physical benefits.« (Steinhilber, 2017)

Ko sem bila na začetku tega semestra postavljena pred izziv, ki ga bom poskušala opravljati naslednjih 10 tednov, sem bila v dilemi. Bi si izbrala izziv, ki ga lahko opravim z levo roko ali pa izberem nekaj kar bo dejansko od mene zahtevalo nekaj več napora. Med različnimi izzivi mi je bil najbolj všeč izziv da vsak dan poskušam opraviti 10000 korakov. S tem združim vsakodnevno telesno aktivnost in tudi čas zase. S tem izzivom sem predvsem želela v ospredje postaviti potrebo po samoaktualizaciji, ker želim narediti nekaj zase in doseči osebno rast, izboljšati počutje ter izboljšati svoje zdravje.

Začetek izziva

Hitro je prišel 26. oktober in s tem tudi pričetek mojega izziva. Že na začetku sem vedela do bo povsem pomembna moja notranja motivacija, s katero sem sploh izbrala ta izziv in katera bo tudi gonilna sila da opravim z zastavljenim ciljem. Z izzivom sem predvsem želela storiti nekaj zase in nekaj kar bi me potisnilo izven območja udobja. Korake sem predvsem pridobivala z daljšim sprehodom, ki pa sem ga zelo hitro »naštudirala« in sem točno vedela koliko kilometrine moram opraviti za dosego 10000 korakov. Prvih nekaj tednov je izziv potekal brezhibno in kot po tekočem traku. Kot dodatno motivacijo sem si za čas sprehajanja določila določene izvajalce glasbe, ki so mi všeč in jih nisem poslušala izven opravljanja izziva. Kmalu sem te izvajalce tudi začela asociirati s sprehodom. Prav tako sem nekajkrat šla z boljšo voljo na sprehod ker sem vedela, da bom lahko poslušala izbrane izvajalce. Kljub pričakovanju, da bom imela kakšen slab dan, sem vedno opravila vse potrebne korake. Nisem pa vedele kaj me čaka ko so se dnevi prevesili v december.

Med-izzivna kriza

Seveda pa so prišle številne študijske obveznosti in s tem je tudi odšla moja notranja motivacija. Začelo se je slabo vreme in sprehajanje mi je bilo kar nekaj dni omejeno. Nabiralo se je vedno več dni, ko izziva nisem opravila. Prav tako je prišel veseli december, kar je še bolj otežilo moje sprehajanje in nisem vedela kako naj se motiviram za nadaljevanje. Kot zunanji vpliv in tudi kot referenčna skupina je na pomoč priskočila moja družina, še posebej pa moja sestra. S tem navdihom nove motivacije sem lažje opravljala izziv, vendar so se prikradli tudi dnevi, ko korakov nisem opravila. Prav tako sem znižala svoj cilj na 5 dni na teden za opravljanje 10000 korakov.

Izzivanje po krizi

Minila je večina decembra in s tem se tudi bliža konec izziva. Iz svojega kriznega obdobja sem se kar veliko naučila in svojo izkušnjo uporabila za inspiracijo in zadnji pogon za končanje izziva. Realni jaz je bil tisti, ki je bil zelo len in ni želel opraviti izziv vsak dan, vendar je moja želja po uresničiti mojega idealnega jaza, torej dejansko končati izziv prevladala. Zadnja dva tedna sem zelo pridno nabirala svoje korake in poskušala končati izziv na pozitivni noti. To mi je tudi uspelo in sem nanizala kar nekaj zaporednih dni, kjer sem uspela prehoditi vseh 10000 korakov.

Občutki po koncu izziva

10000 korakov vsak dan. Morda se komu sliši to lahka naloga, vendar se je izkazala težja kot sem pričakovala. Moj trenutni življenjski stil, ki ni ravno športno naravnan je imel kar nekaj negativnih vplivov na dejansko izvajanje izziva. Prav tako sem imela občutek da bom imela pomanjkanje motivacije, ker se mi to vedno zgodi. V trenutni situaciji z epidemijo je zelo razvidno, da kot družba zelo veliko pomena damo na telesno aktivnost in tudi spodbujanje k rednem izvajanju le te. S tem izzivom sem dobila občutek, da bolj izpolnjujem te pričakovanja, ki je bila postavljena v naši družbi. Kljub nekaj zapletom in večjem pomankanju motivacije sem na koncu izziv končala z zelo pozitivnimi občutki. Zelo si želim nadaljevati z opravljanjem korakov, vendar seveda ne vsak dan. Zdi se mi da sem si naložila kar nekaj dela s tem da sem si zastavila cilj opravljati vsak dan, to je edina stvar, ki bi jo spremenila če bi se ponovno lotila tega izziva.

Ta izziv mi je res predstavil izziv in iz njega sem se tudi veliko naučila. Predvsem sem se bolj naučila kako se sama bolj motiviram in tudi iščem zunanje dejavnike, ki mi pomagajo pri motiviranju. Kljub temu da celotnega izziva nisem opravila (vse dni) mi je pustil le pozitivne občutke.

 

VIRI:

-          Verk, N. (2020). Vedenje porabnikov – vaje.

-          Golob Podnar, U. (2020). Vedenje porabnikov – predavanja.

-          Steinhilber, B. (2017). Why walking is the most underrated form of exercise. Članek na NBC dostopen preko https://www.nbcnews.com/better/health/why-walking-most-underrated-form-exercise-ncna797271