Nakupovalni detox

 

Nakupovalni detox 

Kot tipična predstavnica ženske populacije, sem tudi sama navdušenka nad modnimi trendi in oblačili na splošno, saj se skozi njih izražam in način oblačenja predstavlja del moje osebne identitete. V zadnjih letih mnogi opozarjajo na posledice, ki jih tekstilna industrija prinaša, zato sem se za svoj 10-tedenski izziv odločila, da bom svoje vedenje in navade na tem področju skušala spremeniti, ne le kratkoročno, ampak bi želela, da se internalizirajo in da se na tem področju spremeni moj vrednostni sistem. Bolj natančno sem si za cilj zadala, da v desetih tednih ne bom kupila nobenega kosa oblačil, za izjemo pa sem opredelila oblačila, ki bi jih kupila kot darila. Če te zanima, kako mi je šlo, me preberi do konca!

 Izziva sem se lotila z posluževanjem različnih aktivnosti, ki bi me vodile do cilja. V prvih nekaj tednih sem si deaktivirala svoj Instagram profil, med drugim uredila tudi svojo garderobno omaro in iz namizja računalnika izbrisala vse bljižnice do spletnih stani z oblačili. Začetek je bil zame najlažji, saj sem imela nek notranji zagon in notranjo motivacijo, ki me je vodila k doseganju cilja, ki sem si ga zadala; vedela pa sem, da bom morala vložiti tudi določeno mero napora in vztrajnosti. Svoje misli sem preusmerila v druge stvari in posledično nisem brskala po spletnih straneh z oblačili. V desetih tednih izziva sem spoznala, da sem impulzivna nakupovalka, predvsem pa to, da imajo name največji vpliv ravno zunanji vplivi; zato bi kot največjo oviro, otežitev pri izzivu navedla razne akcije in popuste ponudnikov z oblačili, ki so name negativno vplivali. Izpostavila bi tudi promocijske e-maile, v katerih trgovine sporočajo svoje akcije in ugodnosti, katere sem si kasneje izklopila, ker so mi  resno oteževali dohajanje cilja. Opazila sem, da se je skozi opravljanje izziva se je moj proces nakupne odločitve spremenil, saj sem iskala več alternativ za svoje morebitne nakupe. Ko se je bližal 'nakupovalski praznik' t.i. 'Črni petek' in je moja notanja motivacija že malce popustila, zunanji vplivi pa so bili vse močnejši in glasnejši, sem tudi sama prekršila izziv in si kupila en kos oblačila. Če samoreflektiam nakup se je najbrž zgodil zaradi stalnega opominjanja okolice o raznih popustih in akcijah in čeprav sem se želela selektivno izpostaviti tem dražljajem, so bili očitno vseeno premočni. V času opravljanja izziva sem se zato v večih situacijah znašla v notranejm konfliktu, približevanje – izogibanje, saj se mi je po eni strani, zaradi ugodnejših cen oblačil, nakup zdel privlačen, a sem se hkrati nakupu želela izogniti, zaradi opravljanja izziva. Ker pa sem se za svoj izziv odločila, da bi spremenila svoja stališča do nepotrebnega nakupovanja in začela bolj namensko kupovati oblačila, sem našla pozitivne vplive na moje vedenje v določenih referenčnih skupinah, ki se zavzemajo za manjše onesnaževanje, ki se začne že pri njih samih. To so skupine, ki dajo večjo pozornost na trajnostnemu kupovanju oblačil. Pomemben vpliv je name imela tudi moja družina, ki me je skozi izziv spodbujala in me nekako 'nagrajevala' s pozitivnimi odzivi, kar bi lahko orisala s pojmom pozitivnega ojačanja. V nasprotju pa niso bili navdušeni nad mojimi nakupi, kjub opravljanju izziva, kar bi lahko imenovala negativno ojačanje.

Skozi izziv sem spoznala, da name pomembno vpliva kultura, katere del sem, saj smo skozi našo socializacijo spoznani z potrošniškim ravnanjem, eni bolj, drugi manj in smo mu stalno izpostavljeni. Poleg kulture v kateri odraščamo sem kot pomemben vpliv označila tudi družbo, saj je v ospredju materializem in vedno bolj je cenjen zunanji izgled. Če bi me zdaj, na koncu, po desetih tednih vprašali o poteku, bi rekla, da ni bilo tako težko, kot sem si predstavljala na začetku. Vseeno pa mi je lovljenje cilja predstavljalo izziv, saj dajem sama oblačilom veliko moč in se preko njih izražam in na ta način zadovoljujem potrebe po samoaktualizaciji.  Kljub prelomnici desetih tednov, ki napoveduje konec izziva, bi z temeljnim konceptom, ki sem si ga zadala rada nadaljevala, saj z majhnimi koraki delamo dobro za našo družbo. Če se navežem na to misel, sem izziv, kjub spodrsljajem opravila, saj je bil cilj že na začetku, da se zavem svojih potrošniških navad in jih skušam prilagoditi tako, da bodo bolj prijazne vsem.

Viri in literatura:

• Golob Podnar, U. (2020). Vedenje porabnikov - predavanja
• Verk, N. (2020). Vedenje porabnikov - vaje