MATERIALISTIČNI ODMOR, DOBER ZA DUŠO?

V okviru svojega porabniškega vedenja zapravim veliko denarja za materialistične stvari (obleke, obutev, kozmetika, itd.), zato sem se odločila, da to navado poskusim izboljšati skozi 10-tedenski izziv, pri katerem sem si zadala 50-evrski limit zapravljanja na mesec. Skozi blog boste lahko prebrali, kako je izziv potekal, če sem ga opravila uspešno in kaj sem se skozi izziv naučila tudi sama o sebi.

OBLIKOVANJE IZZIVA💭

Odkar sem študentka, živim pod streho staršev in ob faksu še delam, imam posledično na razpolago veliko denarja, ki ga lahko zapravim za nepotrebne materialistične stvari oz. dobrine. Z materialističnimi izdelki, ki jih jaz uporabljam (obleke, ličila, obutev so simboli), prikažem osebno identiteto, ki predstavlja  inovativnost, skrb za izgled, spremljanje novosti in relevantnost (simbolični interakcionizem).  Zadnje leto pa sem imela občutek, da moje navade zapravljanja denarja niso najboljše, ko pa se je v sklopu predmeta na faksu pojavila priložnost, da to poskusim izboljšati, sem se takoj odločila, da se s to navado soočim.

POTEK IZZIVA

PRVA POLOVICA IZZIVA💩💀😰🙍

Na začetku je še vse kazalo zelo pozitivno in uspešno, počutila sem se zelo motivirano, ker se je ta izziv začel ob začetku karantene (obdobje COVID-19) in posledično nisem čutila potrebe po nakupovanju materialističnih stvari (ves čas sem bila doma).

Težave so se začele pojavljati  v drugem tednu izziva, zaradi izoliranosti in primanjkovanja socialnih stikov, ko sem se mentalno začela slabše počutiti. Posledično se je meni vzbudila hedonistična potreba, saj sem začela razmišljati o načinih kako zadovoljiti čustveno potrebo primanjkovanja. Seveda sem pričela razmišljati o nakupu materialnih dobrin, vendar se je tu pojavila osebna omejitev, ki bi jo lahko opredelila kot negativno tipologijo motivacije. Ta je bila, da skozi karanteno nisem smela delati in sem se posledično morala izogniti zapravljanju, saj sem imela manj denarja. 

Še večja težava pa se je pojavila v tretjem in četrtem tednu izziva. Pred karanteno, ko sem svoje delo lahko še opravljala, sem delala in zato zaslužila nekaj denarja (prejela sem plačilo v 3. tednu izziva), zato se je posledično zgornje omenjena negativna motivacija (s tedaj večjo vsoto denarja na bančnem računu), odpravila oz. spremenila v pozitivno motivacijo. Začela sem iskati materialne stvari, s katerimi lahko dosežem željeno identiteto (ženska, ki je urejena, elegantna, ima lepe stvari, kvalitetne izdelke, je lepa in samozavestna).  Na spletu sem našla zelo lep plašč in hlače, za katera sem zapravila 70 evrov. Prav tako sem v 4. tednu izziva želela rešiti moje mentalno počutje, zato sem si kupila dve knjigi Za ti dve knjigi sem odštela 20 evrov. Torej svoj izziv sem v mesecu novembru prekršila za 40 evrov.

DRUGA POLOVICA IZZIVA 💔👿👎😷

Na začetku druge polovice v mesecu novembru po 40-evrskem prekršku izziva, nisem želela izziv še bolj prekršiti, poleg tega nisem čutila potrebe po nakupovanju materialističnih dobrin, saj sem ves čas bila doma in ponovno nisem mela denarja. Svoj čas sem namenila branju knjig, gledanju Netflixa in dobremu opravljanju fakultetnih obveznosti.

Težave so se začele ponovno pojavljati v mesecu decembru. V tem obdobju je velik vpliv na moj izziv imela referenčna skupina, ki sta jo predstavljala moja starša, saj sta mi nakazala žepnino v vsoti 200 evrov.  Poleg tega je bil ta čas v karanteni dokaj negativen, mučen in utrujajoč, zato je moja motivacija za opravljanje izziva še dodatno padla. Prav tako se je bližal čas božiča in ritualni božični nakupi.  Ker sem sedaj imela na voljo denar, sem si skozi socialno kategorizacijo (skupina urejenih žensk) in socialno primerjavo (primerjam se z drugimi ženskami), zaželela novih stvari, s katerimi bi se, ko ne bo karantene, počutila zelo dobro, urejeno in samozavestno. Začela sem si ogledovati različne izdelke na spletni aplikaciji Asos, kjer sem si na koncu kupila veliko izdelkov, v višini 200 evrov. Med spustom karantene (družbene okoliščine) za božične nakupe, sem si kupila še perilo in kozmetiko v višini 80 evrov. Na koncu sem svoj izziv prekršila za približno malo več kot 230 evrov. 

OBČUTJA OB KONCU 🙌

Čeprav mi izziv ni uspel, mi je le-ta pokazal še veliko drugih aspektov, katerih brez izziva gotovo sama ne bi videla. Do neuspešnosti izziva samega imam mešane občutke. Po eni strani sem jezna nase, da nisem bila sposobna speljati izziva, po drugi strani pa sem vesela, saj sem ugotovila, da skozi lastne dobrine predstavljam svojo identiteto. Predvsem mi je pomembno, da moja identiteta predstavlja urejeno žensko, ki je ponosna nase in je srečna v svoji koži. Prav tako sem ob izzivu skozi dano COVID-19 situacijo ugotovila, da je najpomembnejše mentalno ravnovesje, zaradi katerega sem lahko srečna in mirna v svojem srcu. S tem sem se tudi naučila, da če si denar razdelim na prihranke in investiranja, mi poleg tega ostane še nekaj denarja za druge stvari. Sama menim, da ni nič narobe, če ga zapravim na materialnih dobrinah (seveda v mejah normale, to kar si lahko privoščim). Mislim tudi, da je v trenutno dani situaciji najbolj pomembno koncentriranje na lastno dobro počutje in cenjenje življenja, kot da je vsak dan zadnji.

-        Verk, N. (2020). Vedenje porabnikov – vaje.

-        Golob Podnar, U. (2020). Vedenje porabnikov – predavanja.