Namesto mene je tekel čas
Pojdi se ven gibat in nehaj čepeti za temi ekrani cele dneve. Ja, vsi smo že slišali te besede. Ampak kako reagirati, ko smo mi sami tisti, ki si jih izrečemo? Dobrodošli v mojem sedemstobesednem 'rantu', v katerem bom poizkušal na to odgovoriti.
Leto 2020 je bilo leto marsičesa, le leto športa ne. Po eni strani je bilo fascinantno, da smo prejemali vse to znanje, ki nam ga omogoča naša univerza in ob tem zjutraj niti nismo rabili vstati iz postelje ('roke gor lazy people woop woop'), po drugi strani pa smo že vsi smrtno naveličani Zooma in celodnevnega strmenja v ekrane. Že v normalnih časih večini ljudi primankuje gibanja, v zadnjem obdobju pa se je kriza le še povečala.
Sam sem si za izziv zelo optimistično zadal, da sem bom skoraj vsak dan gibal, treniral, zdravo jedel. Glede na to, da danih navadih že od prej nisem bil vajen, v času pandemije pa sem se še bolj polenil, sem seveda imel težave. »Poizkušanje« novih navad, dejanj, produktov, karkoli drugega, preko izzivov všeč, saj nase izvedeš nek pozitivni presing, zaradi katerega bom izrecno pozoren in pripravljen na primer uporabljati telefon le toliko in toliko časa, ne jesti tega in tega, brati le take in take vsebine in posledično nekoliko lažje uspeš na poti do samoaktualizacije svojih ciljev. Mislil sem, da bo šel moj izziv bolje, kot je dejansko nato šel. Največ uspeha sem dosegel na področju zdrave prehrane, zelo zelo rad kuham in mi je zato »zdravo« kuhanje omogočalo še en dodaten izziv, kako pripraviti okusno hrano brez sestavin, postopkov in dodatkov, ki sem jih vajen iz običajne kuhe. Velik napredek sem doživel na področju uporabe zelenjave kot zvezde obroka in ne le kot nosilca svežine, lahkotnosti, morda kisline za kontrast drugim, močnejšim okusom. Zahvaliti se imam vzhodnjaškim kuhinjam, ki me redno zalagajo z idejami in tudi zdaj me niso pustile na cedilu. Na drugi strani imamo dele izziva, nad izzidom katerih nisem tako zelo navdušen. Zadal sem si, da se bom telesno gibal in telovadil, a sem to v povprečju tedensko izvajal le nekajkrat. Kljub temu, da ta del izziva ni popolnoma uspel, sem se vseeno veliko naučil iz njega.
Na začetku izziva sem se najprej lotil iskanja informacij, posluževal sem notranjega iskanja v obliki preteklih izkušenj, včasih sem veliko športal in vem, kako zadeve potekajo, in pa s pomočjo zunanjega iskanja informacij, z rudarjenjem po virih. Po internetu sem veliko brskal po informacijah o gibanju in posledicah na mentalno in telesno zdravje. Ko združimo oba načina iskanja informacij, dobimo kognitivno učenje. Razmišljal sem tudi, zakaj sem si sploh izbral ta izziv.
Menim, da gre za prvo tipologijo potreb; po eni strani je fiziološka, saj zadovoljuje moje biološke potrebe, potrebo po gibanju, po svežemu zraku, po hrani, ki krepi moje telo, po drugi strani pa tudi psihološka, saj zadovoljuje moje mentalne potrebe, potrebo po sproščanju, po aktivnosti, posledično se po športni aktivnosti tudi mentalno bolje počutim.
Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša redno gibanje, bi rad izpostavil še eno. Trenutno obstaja disonanca med dejanskim jazom in idealnim jazom in to disonanco si želimo zmanjšati. Idealni jaz je v vrhunski formi, redno in veliko se giba, pravilno se prehranjuje in na splošno zdravo živi, med tem ko dejanski jaz rad počiva in se sprošča, včasih ima rad 'junk food', a si želim, da se ta vrzel zmanjša. Pogosto v zvezi s fizično aktivnostjo čutim motivacijski konflikt približevanje - izogibanje. Po eni strani vem, da je fizična aktivnost zame dobra in v njej uživam, po drugi strani pa se pogosto ne moram spraviti početi nekaj fizičnega in za to nimam motivacije.
Name vplivajo različni vplivi, notranji so seveda moja motivacija, moja stališča, prakse, zunanji pa so moja punca, ki me spodbuja, moja družina, prav tako, name vplivajo tudi marketinške aktivnosti, na primer če sledim Niku na Instagramu in objavijo posnetek, meni ljubega športnika, kako spodbuja njihove sledilce, da naj se gibajo, to utegne vplivati name.
Vesel sem, da sem se lotil izziva, saj sem tekom njega izvedel nekaj novega o sebi, razvil sem nov odnos do športa, izvedel sem marsikaj o svoji motivaciji in vplivih na njo in se prepričal, da bom v tej smeri v prihodnosti gradil in delam ter poizkušal izbolšati samega sebe.
Nadomestni komentar zaradi odsotnosti na vajah:
ReplyDeleteLahko se identificiram v tistemu blogu, ker sem imela temo bloga, ki je na en način podobna. Zdrava prehrana in telovadba so zelo pomembne in jih rabimo delat konstantno, ampak je res da ne moremo vsak dan perfektno naredit vse dele izziva oz. določenega življenskega sloga. Zelo mi je všeč primerjanje dejanskega in idealnega jaz. S takim razmišljanjem, ki ni površno, lahko dosežemo marsikaj dobrega.