Mobilni detoks

Eva Zečevič, 6. 1. 2021

V preteklem letu sem začela opažati prekomerno uporabo mobilnega telefona, predvsem pasivno uporabo, ko z mislimi niti nisem čisto pri stvari, ali pa delam več stvari hkrati. Vsi verjetno predobro poznamo, kako težko se je upreti skušnjavi mobilnega zaslona med predavanji, službo ali drugimi obveznostmi.

Seganje po telefonu je bilo zame nagonski in ritualni vzgib, za katerega nisem niti pomislila, da je napačen. Velikokrat sem telefon uporabljala tudi pred spanjem ali pa z njim celo zaspala, kar zagotovo ni dobro za kvaliteto spanca. Zato sem se odločila za korenito spremembo vedenjskih vzorcev. Za cilj sem si zadala, da poskušam v desetih tednih zmanjšati uporabo mobilnega telefona (podnevi in ponoči).

Sledeči blog torej namenjam vsem uporabnikom in uporabnicam pametnih mobilnih telefonov - v razmislek in motivacijo, da moj izziv morda spodbudi še koga k mobilnemu detoksu.

Kako sem začela …

S pomočjo aplikacije »ActionDash« sem – ironično - na mobilnem telefonu beležila čas, ki ga preživim z gledanjem v zaslon. Aplikacija mi je omogočila vpogled v celotno dnevno, tedensko in mesečno uporabo, ter tudi v čas preživet na posameznih aplikacijah. Ker so se pri meni socialna omrežja in mobilne igre izkazala za najbolj problematičen del, sem spremljala posamezne uporabe tudi na teh aplikacijah.

Na začetku 10-tedenskega izziva je bila moja povprečna raba telefona 7 ur in 17 minut na dan. Zastavila sem si ciljno število ur za dan ter časovnike za aplikacije, na katerih preživim največ časa.

… in nadaljevala.

Za omogočanje čim bolj doslednega sledenja zastavljenemu izzivu, sem med predavanji, sprehodi, kosili in splošnim prostim časom telefon puščala izven dosega rok (in oči), zvok pa imela nastavljen na tiho, da me vibriranje obvestil ni zvabilo k pogledu na zaslon.

Prvi teden izziva je bil čas uporabe nastavljen na 6 ur 30 min/dan, drugi teden na 6 ur/dan itd. Vsak teden sem čas uporabe poskusila zmanjšati za 30 ali 15 minut. Časovniki za aplikacije so se temu sorazmerno prilagajali. Prav tako pa sem omejila prejemanje obvestil na določenih aplikacijah. V zadnjem tednu je bila uporaba mobilnega telefona omejena na 3 ure in 45 minut/dan.

Če te zanima, kako uspešno sem zmanjšala povprečno uporabo telefona, preberi blog do konca. 😉

Motivacije in prepreke

Za začetek (in tudi nadaljevanje izziva) je bila pomembna motivacija. Dobila sem potrebo po bolj kakovostno preživetem času in boljši koncentraciji ob študiju, kar je v meni vzbudilo začetek iskanja procesa, s katerim bi to potrebo zadovoljila. Ker sem vedela, da je mobilni telefon pomemben krivec za moje pomankanje koncentracije, sem sem odločila, da bom cilj dosegla z zmanjšano uporabo telefona. 

Pozitiven vpliv od zunaj so mi predstavljali sošolci, ki se soočajo vsak s svojim izzivom, fant, ki me je spodbujal že od začetka, saj bi brez telefonov lahko bolj kakovostno preživljala skupni čas, ter drugi referenti, predvsem »influencerji« na socialnih omrežjih, ki spodbujajo odmore od telefona, čeprav je prisotnost na socialnih omrežjih velikokrat njihova služba.

Prav tako so me pri zasledovanju izziva spodbujala moja stališča, saj gre za kompleksno mentalno stanje, ki vključuje moje znanje, čustva, vrednote in nagnjenja, da se vedem na določen način. Ker sem se torej večinsko zavedala negativnih vplivov prekomerne uporabe mobilnega telefona, in so to odražala tudi moja stališča, sem bila nagnjena k temu, da svoje vedenje spremenim, da se bo skladalo z mojimi stališči. Posamezniki venomer iščemo ravnotežje oziroma skladnost znotraj nas samih, in če se vedem drugače, kot mi pritrjujejo stališča, bom motivirana, da vedenje spremenim.

Ovire na poti do cilja so mi predstavljali trenutki upadov motivacije ter nedoseženi cilji za tisti dan ali teden, ki so bili posledica nesposobnosti upreti se skušnjavam mobilnega telefona. Prav tako naloga ni bila enostavna tudi zato, ker smo v času karantene doma in imamo več prostega časa, telefon pa nam je na dosegu roke (npr. med online predavanji se je skušnjavi telefona veliko težje odreči).

Končni vtisi

Celostno gledano sem z izzivom zadovoljna. Povprečno uporabo telefona sem uspela skoraj  prepoloviti, na začetku izziva je bila 7 h in 17 minut, ob koncu pa 3 h in 46 minut na dan.  Prav tako sem spremenila svoje vzorce vedenja, saj sedaj lahko preživim dalj časa, ne da pogledam na mobilni zaslon.

Odločila sem se, da bom z izzivom nadaljevala še kakšen teden, da vidim, ali lahko dosežem še manjšo uporabo. Vsekakor pa se bom  tudi nadaljnje poskušala omejevati pri uporabi telefona, saj sem tekom izziva spoznala,  da je to zame koristno in osvobajajoče. 

 

Viri:

1.      Golob, U. (2020). Prosojnice s predavanj.

2.      Verk, N. (2020). Prosojnice z vaj.